Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tina Šutej je po drugem zaporednem naslovu dvoranske svetovne prvakinje razkrila, da je v zadnjih dveh tednih bila bitko z zdravjem, ki pa je pred finalom, v katerem je znova zablestela, ni želela deliti z javnostjo.
“Odhajam po zlato!” je pred odhodom na Poljsko govorila Tina Šutej, a ob tem vseskozi dodajala, da ne bo lahko. V nabito polni Areni Torun smo videli, zakaj – kar devet tekmovalk je v finalu preskočilo 4,70 metra.
To je višina, s katero je na lanskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nanjingu osvojila srebrno kolajno, za zlato pa ni bilo dovolj niti to, da je z vsemi višinami do 4,85 metra, kar bi bil nov slovenski rekord (zdajšnjega je leta 2023 postavila pri 4,82 metra), opravila brezhibno in letvico preskakovala v prvem poskusu.
“Ko sem videla, da spet ne bom prvakinja, sem občutila neko notranjo jezo, a sem se hitro umirila. Razočarana ne morem biti. Imam 37 let, sem srebrna na svetovnem prvenstvu in skačem višine, ki jih večina ne, tako da sem super zadovoljna,” je povedala po novi, že osmi medalji z največjih članskih tekmovanj.
Po nastopu je razkrila, da je imela v dneh pred tekmo veliko težav s tetivo, ki pa jih ni želela deliti z javnostjo in tudi s tem še enkrat dokazala, da ima izjemno šampionsko miselnost. To je kazala tudi z ohranjanjem popolne osredotočenosti ob vseh težavah s potovanjem, nastanitvijo in akreditacijami, ki jih je skupaj s slovensko reprezentanco doživljala pred začetkom prvenstva, s katerega znova odhaja kot velika junakinja.
Nov uspeh, nov sijajen nastop, nova medalja, a spet ne zlata. Kaj povedati?
Na tekmo sem prišla z mislijo na zlato medaljo. Res sem si jo želela. Dobro sem bila pripravljena, dobro sem se počutila, ampak na žalost mi je spet malo zmanjkalo. Še ena srebrna medalja, osma kolajna z velikih tekmovanj v moji karieri. Presrečna sem.
Kako bi opisali svoj tokratni nastop?
Načrt je bil, da višine preskakujem v prvem poskusu. Vedela sem, da se bo tekma lomila na višinah med 4,70 in 4,80. Ko sem v prvo preskočila 4,80, se mi je zdelo, da bo to morda dovolj. Definitivno se še nisem sprostila, želela sem skočiti nov državni rekord, morda celo 4,90.
Toda ker je skakalo še veliko tekmovalk, sem zelo dolgo čakala na naslednji poskus na 4,85 metra. Ko dolgo čakam, pa se telo malo zakrči, noge izgubijo elastičnost. Med skoki se ne smem preveč raztegovati, treba je ujeti pravo ravnotežje.
Mislim, da sem prva dva skoka na 4,85 metra opravila zelo dobro, pri zadnjem pa se ni izšlo. Malo je škoda, ampak … Še ena medalja na svetovnem prvenstvu pri 37 letih je lepa stvar.
Kateri skok je bil najboljši?
Mislim, da prvi skok na 4,80 ali pa prvi na 4,85 metra. Niti ne vem točno, saj si jih nisem ogledala. Na nižjih višinah je vse lažje, saj gre hitreje, palice so mehkejše. To so skoki za “zabavo”. Ko prideš na prave višine, pa je vsak uspešen skok že vrhunski rezultat.
Kaj je bila prva misel ob srebrni medalji?
Da želim zlato. Načrt je bil, da v prvo preskočim in pritisnem nanjo, ampak se ni izšlo. Molly (Caudery, op.p.) je zelo konstantna tekmovalka. Ko je zdrava, skače visoko in tokrat je na prvenstvo prišla odlično pripravljena.
Prav v Torunu ste leta 2021 začeli z nizom medalj z največjih tekmovanj, a takrat na tribunah ni bilo gledalcev. Je bil zdaj občutek precej boljši?
Razlika je ogromna. Dvorana je lepa, sicer ne zelo velika, ampak nizka, zato se vse lepo sliši. Steza je zelo hitra, počutila sem se izjemno elastično. Energija je bila danes bistveno boljša.
Kako gledate na poletno sezono?
Počutim se elastično, a sem imela v zadnjih dveh tednih velike težave s tetivo. Danes me je zelo bolela, a tega z javnostjo pred tekmo nisem želela deliti. Vedela sem, da bi me v tem primeru vsi gledali drugače. Šla sem čez bolečino, kot sem storila že večkrat. Upam pa, da se stanje s tetivo umiri. Čaka me teden počitka, nato začnem priprave na poletno sezono.
Zdi se, da ste bili v zadnjih dneh neverjetno osredotočeni na cilj. Ko smo vas spremljali ob vseh težavah, ki jih je imela reprezentanca pred prvenstvom, ste vsaj navzven dajali vtis, da vas to ni niti malo vrglo iz tira. Je bilo res tako?
To so vse stvari, ki so del vrhunskega športa. Ne smeš se pustiti zmotiti. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se tega naučila. Vedno bo šlo kaj narobe. Morda med samo tekmo, morda pred njo, ampak moraš se navaditi, da se počutiš udobno v neudobnih situacijah.
Zdi se, da je bil to eden boljših nastopov v vaši karieri. Se strinjate?
Brat mi je danes rekel, da še ni dovolj pri močeh in naj lepo skačem. Naj skačem v prvo, da ne bo predolgo pokonci. S staršema bi me moral priti spremljati v živo, ampak je zbolel, dobil je pljučnico, tako da so ostali doma, zato sem si rekla, da moram skakati dobro. Da ne bodo preveč živčni.
Pa je bilo, ko ste ostali brez zlata, čutiti kaj razočaranja? Glede na to, kako ste skakali, temu tokrat ne bi smelo biti tako …
Ne vem, če bi temu rekla razočaranje, ampak bolj neka notranja jeza. Joj, zakaj, ampak ne … Razočarana ne morem biti. Imam 37 let, sem srebrna na svetovnem prvenstvu in skačem višine, ki jih večina ne, tako da sem super zadovoljna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!